Guru podjetništva pod plazom obtožb: “Posla se tako ne dela”

Posel Jan Artiček 30. januarja, 2026 05.15
featured image

Podjetnik Jani Pravdič očitke o uporabi poslovnih skrivnosti zanika in pravi, da so dobri rezultati očitno postali trn v peti nekaterim podjetjem.

30. januarja, 2026 05.15

Slovenski serijski podjetnik Jani Pravdič je po navedbah nekaterih domačih podjetij, ki so v preteklosti sodelovala z njim, pod pretvezo sodelovanja, svetovanja in pomoči pri trženju pridobil občutljive informacije ter jih uporabil za lansiranje konkurenčnih izdelkov oziroma storitev, izhaja iz skupne izjave za javnost oškodovanih podjetij. Pravdič očitke o spornih poslovnih praksah zanika in pravi, da gre za običajno in zdravo konkurenco na trgu.

Na sporne prakse opozarjajo grosupeljski Goolets, ki se ukvarja z oddajanjem jaht v najem, proizvajalec prehranskih dopolnil Biohacking Vital in turistična agencija Ekorna, ki se specializira za potovanja po Balkanu, zlasti pohodniške in kolesarske ture. Sodeč po izjavi za javnost se opozorilu pridružuje tudi več drugih podjetnikov, ki se ne želijo medijsko izpostavljati.

Po mnenju podjetij Pravdičeve prakse povzročajo gospodarsko škodo in ogrožajo zaupanje v podjetniško sodelovanje ter mečejo slabo luč na podjetništvo. “Naša moralna odgovornost je, da slovenskemu prostoru in mladim podjetnikom pokažemo, da se posla tako ne dela. Bodi inovativen in vztrajen, t. i. ‘scamanje’ (goljufanje, op. a.) ljudi na tak način pa je nedopustno. Vrednote v Sloveniji je treba dvigniti do te mere, da kaj takega slučajno ne postane standard,” so zapisali.

Pravdič je solastnik 14 podjetij, ki delujejo v različnih panogah. Pogosto nastopa v podkastu Aidea Klemna Selakoviča, z medijskimi nastopi pa je zlasti med mlajšim občinstvom znan kot guru podjetništva in podjetniške miselnosti. Do nedavnega je bil tudi podpredsednik združenja mladih podjetnikov Yes, a se je zaradi očitkov, ki jih je na združenje naslovilo podjetje Goolets, začasno umaknil s položaja.

Takšen, izrazito predatorski način dela ni podjetništvo in mladim je treba jasno pokazati, da to ni prava pot.

Alenka in Mitja Mirtič, Goolets

Dva kavna nadomestka

Podjetje Biohacking Vital iz Griž od konca aprila 2023 trži svoj kavni nadomestek iz medicinskih gob pod znamko FeelRooty. Podjetje je bilo ustanovljeno konec leta 2021 in v začetku leta 2022 začelo z razvojem izdelka, ki je torej trajal dobro leto. Toda nedolgo po lansiranju so na trgu zaznali konkurenčni izdelek Coffee 2.0, ki je bil zelo podoben njihovemu, proizvajalo pa ga je podjetje v delni lasti Pravdiča.

Direktor in solastnik Biohacking Vitala Grega Gostinčar je Pravdiča poznal že od prej, pojasnjuje za Forbes Slovenija. Mesec ali dva po lansiranju napitka iz gob FeelRooty ga je Pravdič poklical in spraševal, kako jim gre, nato pa sta imela v naslednjih mesecih še nekaj klicev. “Jaz sem precej naivno sklepal, da želi pomagati,” pravi Gostinčar, ki naj bi v pogovorih razkril tudi nekatere ključne informacije o poslovanju, v dobri veri, da gre za resno podjetniško sodelovanje ali investicijsko priložnost.

V tem času jih je kontaktiral tudi Primož Oberč, direktor oglaševalske agencije WATT (We Are TikTok), ki se specializira za oglaševanje na družbenem omrežju TikTok, s ponudbami za pomoč pri oglaševanju izdelkov FeelRooty. Pravdič je pri agenciji strateški partner in solastnik krovnega podjetja Kaching d.o.o.

Kot pravi Gostinčar, so v tistem času “dobivali informacije od različnih ljudi v industriji prehranskih dopolnil v Sloveniji, ki šteje le nekaj proizvajalcev, da ista ekipa pripravlja nekaj podobnega.” Tekom poletja 2024 so nato pri Biohacking Vital opazili prve oglase za izdelek Coffee 2.0, del blagovne znamke prehranskih dopolnil The 2.0 Brand. Izdelek je bil po navedbah Gostinčarja zelo podoben njihovemu “po formulaciji, ceni, ponudbi in celo marketinških besedilih”.

Tudi za Coffee 2.0 stoji podjetje Kaching. To je po podatkih Ajpesa v 20-odstotni lasti Pravdičevega X holdinga, ostalih 80 odstotkov je v lasti Oberča.

Zloraba zaupanja

“Oni ponujajo oglaševalske storitve, ki so nam jih tudi ponujali ločeno od tega, hkrati pa so po naših informacijah pripravljali svoje izdelke v isti niši, česar nam takrat niso povedali. Tu je bil glavni izziv, ker če bi oni dobili dostop do naših oglaševalskih računov, bi videli, kaj pri nas deluje in kaj ne, nato pa bi to lahko uporabili pri svojih projektih,” je dejal Gostinčar.

Nedolgo po tem, ko so opazili oglase za konkurenčni izdelek, ga je Pravdič znova kontaktiral. “Najprej je dejal, da ni nič vedel o tem, da tisto podjetje dela karkoli podobnega. Povedal sem mu, da me zelo moti, da so dobesedno kopirali naš produkt. Rekel je, da bo z njimi govoril in to preveril. Nato sva imela še nekaj debat, v katerih je dejal, da to podjetje dela nekaj čisto drugega kot mi. Takrat se je najina debata v bistvu zaključila,” pravi.

Gostinčar meni, da gre za primer zlorabe zaupanja in neetičnih poslovnih praks. “Takšne sporne prakse poslovanja so nam kot podjetju popolnoma tuje in mečejo slabo luč tako na podjetništvo kot tudi na industrijo prehranskih dopolnil, zato je nujno, da se jih izpostavi,” je dejal.

Vpliv pojava zelo podobnega konkurenčnega izdelka na prodajo Gostinčar težko oceni. Kot pravi, je po lansiranju lastnega izdelka njihova prodaja rasla iz meseca v mesec, v času lansiranja konkurenčnega izdelka so odpirali nove trge, zato je po njegovem težko reči, kakšna bi bila prodaja, če ne bi bilo podobnega izdelka. Podjetje je leta 2024 ustvarilo nekaj manj kot 480 tisoč evrov prihodkov, precej več od 146 tisoč evrov v letu prej ali 93 tisoč leta 2022. V vseh treh letih je poslovalo z dobičkom v višini par tisoč evrov, po podatkih Ajpesa.

Jani Pravdič
Podjetnik Jani Pravdič pravi, da nobenega izdelka niso razvili s poslovnimi skrivnostmi drugih podjetij (Foto: MEDIASPEED)

Različni formuli

Pravdič po drugi strani trdi, da si izdelka nista tako zelo podobna, saj da je v Coffee 2.0 več kot 50 odstotkov sestavin različnih. Natančneje, v njihovi prvi različici je bilo pet sestavin istih, šest pa drugačnih kot pri FeelRooty. V trenutni je še vedno pet istih sestavin in devet drugih. Podobne so le standardne sestavine, ki so splošno uporabljene v tej kategoriji kav (npr. Lion’s Mane, Cordyceps, kakav), tudi te pa so uporabljene v drugačnih razmerjih, pravi.

Njegovo podjetje tudi v oglasih poudarja, da ima njihov izdelek višjo vsebnost gob kot nekateri tekmeci.

Poslovno idejo o kavnem nadomestku iz gob je že pred nastankom znamke FeelRooty dobil na potovanju v ZDA, kjer je ta segment bolj razvit kot pri nas, pravi.

Glede morebitnega dostopanja do oglaševalskih podatkov FeelRootyja prek agencije WATT pa pravi, da so podatki o spletnih oglasih javno dostopni v Metini knjižnici oglasov, zato ne vidi razloga, da bi poskušal pridobiti takšne interne podatke tekmeca. Kot pokaže, ima njegova znamka 2.0 v tej knjižnici zabeleženih več kot 600 oglasov, FeelRooty pa le 34, kar po njegovem kaže na bolj uspešno trženje izdelka.

“Počutimo se izigrane”

Med podjetji, ki opozarjajo na sporne prakse, je tudi Goolets iz Grosuplja, ki ga vodita glavna izvršna direktorja in solastnika Alenka in Mitja Mirtič. Pri ponudniku jaht v najem so Pravdiča spoznali v okviru združenja Yes, sodelujejo pa od leta 2021.

Kot pravijo v podjetju, so v dobri veri z njim delili poslovne in organizacijske informacije, povezane z yachting (angl.) industrijo. Toda ti podatki so bili po njihovih navedbah kasneje uporabljeni za vzpostavitev konkurenčnih podjetniških struktur, pri katerih so zaznali kopiranje spletnih vsebin, marketinških materialov, poslovnih procesov in navajanja vtisov strank.

Novembra 2024 naj bi jim Pravdič ponudil uporabo orodja za avtomatizacijo poslovnih procesov, ki ga je razvilo podjetje Current, v katerem ima Pravdičev X holding 40-odstotni delež, poroča Necenzurirano. Pravdič deleža v podjetju, ki je bilo ustanovljeno septembra tistega leta, ni razkril Gooletsu. Slednje potrjuje tudi Pravdič, a pravi, da je naveden na spletni strani podjetja, prav tako ima Current naveden na svojem profilu na omrežju LinkedIn.

Na ta način naj bi njegovo podjetje prišlo do podatkov o tem, kako deluje posredniški model oddajanja jaht, pa tudi do seznama Gooletsovih strank. Pri Goolets sumijo, da je Pravdič te informacije uporabil za lastne posle, saj naj bi v istem času njegova turistična agencija World Discovery v svojo ponudbo (pretežno pohodniških in kolesarskih tur) dodala oddajanje jaht v najem. Pravdič je z X holdingom lastnik podjetja Hud, ki upravlja omenjeno agencijo in je registrirano na istem naslovu kot podjetji Current in X holding – na Likozarjevi ulici v Ljubljani.

“Predvsem se počutimo preveč izigrane. V dobri veri smo delili tudi občutljive informacije, ki si jih podjetniki običajno izmenjujemo z namenom rasti, ne pa zlorabe. Takšen, izrazito predatorski način dela ni podjetništvo in mladim je treba jasno pokazati, da to ni prava pot,” sta v izjavi dejala Alenka in Mitja Mirtič.

Takšne sporne prakse poslovanja so nam kot podjetju popolnoma tuje in mečejo slabo luč tako na podjetništvo kot tudi na industrijo prehranskih dopolnil, zato je nujno, da se jih izpostavi.

Grega Gostinčar, Biohacking Vital

Posredništvo je v industriji jaht razširjen model

Pravdič za Forbes Slovenija odgovarja, da Goolets in podjetje Hud oba delujeta po poslovnem modelu posredništva, ki je po njegovih besedah razširjen v industriji oddajanja jaht. “Naše podjetje je samo eno izmed stotine podjetij pri nas in po svetu, ki deluje po tem poslovnem modelu, kar je vse prej kot poslovna skrivnost,” pravi.

Podjetje Hud je prvo domeno na področju navtike kupilo leta 2019, takrat sicer za jadrnice, ne jahte. Idejo za ponudbo jaht v najem pa je Pravdič dobil leta 2020, pravi. Z Mitjo Mirtičem se je prvič v živo srečal leta 2021, potrdi.

Podjetje Current je nastalo le par mesecev pred trženjem izdelka Gooletsu, kar naj bi kazalo na to, da je bil Goolets ena prvih strank, piše Necenzurirano. Toda Pravdič pravi, da to ne drži. Po njegovih besedah so bili tudi ena najmanjših strank, ki je pomenila manj kot pet odstotkov lanskih prihodkov.

“Na koncu trg odloči, kdo je zmagovalec”

Dejal je, da podjetje Hud potovanja organizira že več kot sedem let, “v zadnjem času pa smo zaradi dobrih rezultatov določenim, že dolgo zasidranim podjetjem, očitno postali velik trn v peti”. Poudarja, da so na njihovi spletni strani prodajali izdelke različnih ponudnikov, vključno z Goolets, ki jim je za to dalo pisno potrdilo.

“Kasneje pa jih je uspešnost našega dela – verjetno predvsem pri uspešnem trženju drugih ponudnikov – začela motiti in so zahtevali, da jih izločimo iz nabora ponudnikov, kar smo nemudoma storili. Nato so sledili poskusi, da bi nas povsem ustavili pri delu, začele so se namreč grožnje z mediji ter pritiski na poslovne partnerje in zaposlene. Po naših informacijah so že dolgo aktivno iskali tudi kogarkoli, ki bi imel karkoli proti našim podjetjem,” je dejal Pravdič.

Podjetnik je v zadnjih letih organiziral vrsto dogodkov, na katerih je po lastnih besedah transparentno predstavil delovanje podjetij, v katerih je solastnik. “Za razliko od zgoraj omenjenih ‘podjetnikov’ si ne delam utvar, da na trgu ne bo konkurence. Vem pa, da je vse v izvedbi in da na koncu trg odloči, kdo je zmagovalec,” še dodaja.

Napitek iz gob
Napitki iz gob so vse bolj priljubljeni kot kavni nadomestek (Foto: PROFIMEDIA)

Dumpinške cene

Nenavadne vzorce opažajo tudi v turistični agenciji Ekorna iz Ljubljane. Kot so zapisali, jih je Pravdič od leta 2016 dalje večkrat kontaktiral z vprašanji o tem, kako razvijajo in tržijo specifične izdelke, zlasti tako imenovane “self-guided” (angl., samovodene) kolesarske in pohodniške ture – prav takšne izlete, ki jih ponuja tudi podjetje Hud.

Kasneje so pri Ekorni opazili, da so se pri projektih, na katerih so sodelovali ali zanje kandidirali, “pojavile ponudbe z nižjimi cenami, ki naj bi temeljile na informacijah, do katerih konkurenca sicer ne bi smela imeti dostopa,” je zapisano v izjavi za javnost.

Po njihovih navedbah so se kmalu po lansiranju novega projekta in spletne strani pojavile tudi nenavadne poizvedbe po zelo specifičnih informacijah, ki presegajo običajno zanimanje potencialnih strank. Ekorna je v letih 2023 in 2024 beležila dobra dva milijona evrov letnih prihodkov, pri čemer so leto 2024 sklenili z dobrimi 28 tisoč evri čiste izgube. Podjetje Hud je v istem času svoje prihodke povečalo z 1,3 na 2,9 milijona evrov.

Pravdič pravi, da je bil s podjetjem v kontaktu, ko se je zanimal za samovodene izlete, a da ni šlo za pridobivanje poslovnih skrivnosti.

Kako naprej?

Pravdič zanika očitke o uporabi poslovnih skrivnosti drugih podjetij. “Nobenega projekta nismo razvili na podlagi poslovnih skrivnosti drugih podjetij. Ideje prioritiziramo glede na to, kje vidimo tržni potencial in kje ima naša ekipa zadostne kompetence,” je dejal.

Poudaril je tudi, da gre pri njegovih projektih za običajno konkurenco na trgu. “Glavna poanta podjetništva je spremljanje trendov in ustvarjanje vrednosti skozi reševanje potreb trga. Pri tem nastaja konkurenca, ki je normalen in zdrav del našega sveta, določenim pa očitno to ni všeč,” pravi.

“Vsako normalno podjetje, ki se mu je zares zgodila krivica, bi to reševalo z dokazi na sodišču, ne pa z medijskimi napadi na konkurenco,” je dodal. Za zdaj 34-letni podjetnik ne želi javno razkriti, kakšne ukrepe načrtuje v zvezi z obtožbami.

Podjetja pa opozarjajo na sporočila, ki jih Pravdič kot vplivnež v podjetništvu posreduje mlajši javnosti. “Na izobraževanjih in javnih nastopih namreč večkrat poudarja, da je njegov osnovni poslovni pristop kopiranje uspešnih obstoječih idej in njihovo hitro lansiranje na trg. Takšna poenostavljena in problematična interpretacija podjetništva lahko pri mladih ustvari napačne predstave o tem, kaj podjetništvo v resnici pomeni, ter jih usmerja na pot, ki nima veliko skupnega z dolgoročnim, etičnim in trajnostnim poslovnim uspehom,” so zapisali.

Pravdič se s tem očitkom ne strinja. Meni, da je hitro lansiranje na trg običajna praksa na tujih trgih in tudi boljši pristop, kot več let ostati v razvoju.

Ni še znano, če podjetja načrtujejo kakšne pravne postopke. Namen izjave za javnost je predvsem opozoriti druga podjetja in podjetnike, naj bodo pozorni na tovrstne prakse in na deljenje občutljivih informacij.

“Težko bi komentiral, kaj bo naprej. Najprej počakajmo, kakšen bo odziv slovenske javnosti, zlasti podjetniške javnosti, potem bomo razmišljali naprej,” je dejal Gostinčar.